Žirovnica - Po poteh kulturne dediščine

Ob vznožju Stola se razprostira deset vasi: Žirovnica, Moste, Breg, Selo, Zabreznica, Breznica, Vrba, Doslovče, Smokuč in Rodine. Vse te vasi sestavljajo zares kulturno bogato občino Žirovnica, kjer so se rodili ne le največji slovenski pesnik France Prešeren temveč tudi pisatelja Janez Jalen in Fran Saleški Finžgar, čebelar Anton Janša ter najbolj izobražen Slovenec svojega časa Matija Čop. Vse velikane si lahko ogledamo v aleji slavnih pred osnovno šolo v Žirovnici.

V Vrbi stoji Ribčeva domačija rojstna hiša Franceta Prešerna, ki je bila leta 1939 preurejena v muzej. Blizu domačije stoji cerkvica sv. Marka, ki je zanimiva predvsem zaradi dobro ohranjenih fresk iz 15. stoletja (sv Krištof, Križanje).

Iz Vrbe nas pot vodi čez pašnike in polja do vasi Rodine, kjer so odkrili manjšo starorimsko utrjeno kmetijo (villa rustica). V vasi je tudi dobro ohranjena cerkev sv. Klemena, ki se je prvič omenila že v 12. stoletju. Sredi vasi stoji tudi rojstna hiša Janeza Jalna, duhovnika in pisatelja. V starem delu njegove hiše je bila leta 1992 obnovljena zbirka o pisateljevem delu in življenju in je bila leta 1997 odprta za ogled.

V Doslovčah leži še ena rojstna hiša slovenskega literarnega velikana F. S. Finžgarja, ki je poznan predvsem po svojih krajših in daljših pripovedih o kmečkem in meščanskem življenju: pisal je tudi ljudske igre.

V vasi Breznica so se v Honovi hiši rodili bratje Janša: Anton, Valentin in Lovro. Anton Janša je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden izmed najboljših poznavalcev čebel. Akademsko izobraženi slikar je deloval kot prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru. Zaslovel je predvsem s svojimi predavanji, na katerih se je kazalo njegovo natančno poznavanje čebel. Ob Honovi hiši stoji tudi Janšev čebelnjak, katerega panje krasijo umetelno izdelane končnice. Spomenik Antonu Janši stoji ob lokalni cesti, postavili pa so ga čebelarji ob 200 letnici njegove smrti.

V Zabreznici so se rodili pravniški pisec Janko Dolžan, strokovna publicistka Milica Dolžan – Grafenaurejeva in Jože Sodja, prav tako publicist. Zabreznica se skoraj stika z manjšo vasjo Selo. Vse kmečke hiše so nekoliko prislonjene ob cerkev Sv. Jurija iz prve polovice petnajstega stoletja. Na Selu se je rodil partizanski pisatelj kronist Jože Vidic.

Na zelenici pred šolo, ki jo obiskujejo učenci vseh desetih vasi, je leta 1981 nastajala »Aleja naših slavnih rojakov« – spominski park s kipi.

V središču Žirovnice v Pahorjevi hiši se je kmečkim staršem rodil Matija Čop. Znal je 19 jezikov in bil splošno odlično razgledan, spoznal se je na srednjeveško, baročno in renesančno književnost, sledil pa je tudi takratni romantični književnosti. Leta 1835 je tragično umrl med kopanjem v reki Savi. Informacije o občini Žirovnice najdite tudi na njihovem spletnem mestu tukaj.

Kranj

Je zgodovinsko mesto, ki leži med dvema rekama in je bilo neprekinjeno naseljeno vse od obdobja Ilirov v prvem tisočletju pred našim štetjem.

Svoj prvi vrhunec je doživel v času zatona antike, v mračnem obdobju preseljevanja ljudstev. Po naselitvi Slovanov v 6. in 7. stoletju je tod nastala mogočna naselbina, kar izpričuje največje staro-slovansko grobišče v Sloveniji, ki je bilo izkopano na Glavnem trgu. Svojo samostojnost je Kranj izgubil v 9. stoletju. Takrat je postal sedež Kranjske marke, dobil je mejnega grofa in ime, ki ga ima še danes. Kranj je ostal politična in upravna enota vse do razpada avstro-ogrske monarhije. Razvoj na področju trgovine mu je v 13. stoletju prinesel status mesta. Razvoj fužinarstva na Gorenjskem in Koroškem je v 16. stoletju pa je še pospešil trgovino in promet na tem področju. V prvi polovici 19. stoletja so se pojavile prve manufakture, konec 19. stoletja pa industrija.

Kranj je četrto največje mesto v Sloveniji, neuradno središče gorenjske regije in sedež istoimenske občine. Leži na križišču pomembnih prometnih poti, ki povezujejo Severno Evropo s Sredozemljem ter Zahodno z Vzhodno Evropo. Leta 1983 je bil Kranj razglašen za zgodovinski in kulturni spomenik.

V Prešernovi ulici se nahaja hiša, v kateri je živel in ustvarjal slovenski pesnik, dr. France Prešeren. Leta 1964 so v prvem nadstropju uredili Prešernov spominski muzej, kjer se nahajajo originalna pesnikova zapuščina in dokumenti o njegovem življenju.

Na Glavnem trgu stoji ena največjih kulturno zgodovinskih znamenitosti Kranja, župna cerkev sv. Kancijana. Pozno-gotska cerkev s prezbiterijem s konca 14. stoletja, je posvečena oglejskim mučencem Kancijanu, Protu in Kancijanili.

Mesto Kranj ima bogato športno tradicijo, saj je v svet poslalo kar nekaj vrhunskih športnikov s področja plavanja, košarke, športnega plezanja, kolesarjenja, atletike, smučarskih skokov in karateja. Kranj je s svojimi športnimi objekti redno prizorišče pomembnih mednarodnih tekmovanj.

S pomočjo vlaganja tujega, zlasti češkega kapitala, se je v 20. letih preteklega stoletja razcvetela tekstilna industrija, ki so jo zaznamovale številne nove tovarne z velikim številom zaposlenih. Pomen industrije pa se je povečal v obdobju po drugi svetovni vojni, ko so poleg tekstilne pomembno vlogo igrale še elektro, gumarska in čevljarska panoga. Priseljevanje ljudi, ki so v mestu našli delo, je vplivalo na hitro širjenje, zlasti z novim stanovanjskim soseskami.

Danes je mesto ponovno v razcvetu, razvija se trgovina, obrt, turizem in druge dejavnosti, ki so značilne za vsa srednja velika evropska mesta….

Več informacij in koledar prireditev na uradni spletni strani Zavoda za turizem Kranj.

Tržič

Nastanek mesta Tržič je povezan s potjo, ki je že v rimskih časih povezovala Virunum na Gosposvetskem polju z Emono. Ljubeljski trg Forum in Lubelino, ki je stal više ob tej poti, je zasul plaz in del naselja preselil v dolino v Tržiško Bistrico. Naselje je trške pravice podelil cesar Friderik III leta 1492, kar je pospešilo razvoj trgovine z živino in železom. Nastalo je obrtno in fužinarsko središče, ki se je v 18. Stoletju razvilo v obrtni center, predvsem z usnjarsko, barvarsko in čevljarsko dejavnostjo. Leta 1811 je mesto bilo požgano, uničenih pa je bilo kar 150 hiš in več kot 60 delavnic. Po obnovi so mestni veljaki izdali predpis, ki je določal, da morajo hiše imeti kovinska vrata in polkna. To še danes daje mestu svojevrsten videz. Mesto funkcijsko lahko razdelimo fužinarsko-tržni del , na cerkveni kompleks in industrijski del.

Kot večina gorenjski mest, tudi Tržič ponuja širok spekter zanimivosti. Tako o mestu in življenju v teh krajih priča zbirka, ki jo hrani Tržiški muzej. Obiskovalcem ponuja bogato etnološko dediščino o zgodovini čevljarstva, barvarstva in tekstilne dejavnosti. Prav tako se ponaša z arheološkimi najdbami, klasicistično arhitekturo iz 19. Stoletja, nekaj znamenitih cerkva , kot je neogotska cerkev sv. Andreja iz 13. Stoletja, seveda pa je pomemben tudi grad Neuhaus s čudovitim parkom in glavno fasado pa Mallyjeva hiša, ki predstavlja skupino meščanskih-plemiških dvorcev, z renesančnim portalom z letnico 1618, kaže pa bogato poznogotsko in renesančno obdobje mesta.

Gore in planine so ena od prepoznavnih značilnosti tržiške občine. Vrhovi Karavank in Kamniško - Savinjskih Alp, ki se dvigujejo nad gozdnato pokrajino, so že dolgo priljubljen cilj planincev. S tržiških gora se odpira razgled na dve deželi, Kranjsko in Koroško in tudi dve državi, Slovenijo in Avstrijo.

Tržič po svetu poznajo ne le po čevljarstvu, pač pa tudi po olimpijskih dosežkih slovenskih športnikov, kot je Bojan Križaj, ki je še vedno sinonim slovenskega alpskega smučanja.

Več turističnih informacij najdite na spletni povezavi tukaj.